Andreja Podobnik

Delta Life Coach

Andreja Podobnik

Delta Life Coach

Sreda. Ura 5.30. Še noč, Zunaj lije, kavica v postelji. Zadnje čase se zbujam polna idej in optimizma, kljub vsemu sranju okrog mene. Postala sem gluha in slepa za vse, kar nočem videti, ne slišati. Kar dolgo so mi delale kaos v glavi nepotrebne informacije, ki so okrog in okrog nas in nam skušajo priti do srca in glave skozi vse pore našega telesa. Tisto, ko dobiš v glavi preblisk in se ti fučka ter začneš spet 1000% zaupati samo sebi, kot sem počela vseh svojih 43 let prej. Zavedam se, da je vse, kar sem počela do sedaj, na kocki, ampak komu mar, če ne meni. Vedno sem bila svobodna in samostojna in vztrajam pri temu, ne glede na ceno.

Zato se tudi sreda začne s košem idej, ki se mi rojevajo v glavi. Imam toliko idej, kaj bi, kako bi in spet nov smisel za nov dan.

Zajtrk, eni v delo, drugi v šolo, jaz pa v superge, vetrovko in gasa na Križno goro. Pada kot iz škafa, meni pa pravi užitek, saj to pomeni mir, nikjer nikogar, samo dežne kapljice, narava in jaz pa moja polna glava ter neskončna energija. Ptički že veselo pojejo in mi delajo družbo, pa ne pri petju, ker tole mi ne gre ravno dobro iz ust in bi še ptički ušli. Piham in diham, priletim na vrh, povem vmes še kaj pametnega, fotka, ker brez tega nisi bil nikjer in gas nazaj. Med tekom se mi vedno poraja toliko vrhunskih idej, da se moram bolj tehnološko opremiti, da to takoj zabeležim, ker vse pozabim. Starost je huda reč 🤦🏼‍♀️🤣🤦🏼‍♀️

Jutra so zakon!

Se beremo 🌞🌞🌞